Krščanstvo je bila samo zgodba Rimljanov, ki je nastala iz političnih namenov

Resnica o veri
Sonce. Od leta 10.000 pr. n. št. dalje je zgodovina polna izdelkov ljudi, s katerimi občudujejo ta svetleči predmet na nebu. Ni težko razumeti, zakaj, saj vsako jutro Sonce prinese svetlobo, toplino in varnost in s tem rešuje človeka pred hladno in nevarno temo noči. Brez Sonca pridelki ne bi poganjali, življenje na planetu ne bi obstajalo. Zaradi teh dejstev je Sonce najbolj občudovan predmet.
Prav tako so se ljudje dobro zavedali pomena zvezd.
Spremljanje zvezd jim je omogočilo napovedati dogodke, ki so se pojavljali v daljših razmakih, npr. mrki in polne lune. Po vrsti so popisovali nebeške skupine, ki jim pravimo sozvezdja. Križ Zodiaka, enega najstarejših shematičnih slik. Predstavlja obhod Sonca okoli 12 večjih sozvezdij v enem letu, 12 mesecev v letu, štiri letne čase, sončne obrate in enakonočja.
Izraz zodiak se nanaša na dejstvo, da so bila sozvezdja počlovečena ali poosebljena kot podobe ali živali. Prve civilizacije niso samo sledile Soncu in zvezdam, temveč jih poosebljale z miti glede na gibanje in razmerja.
Sonce je bilo s svojo vrednoto dajanja in reševanja življenj poosebljeno kot predstavnik nevidnega stvarnika ali boga. Božje Sonce. Luč sveta. Rešitelj človeštva.
12 sozvezdij je predstavljalo tudi potovanje božjega Sonca. Posamezne dele so poimenovali glede na naravne dogodke, ki so se zgodili v tem času. Naprimer Vodnar, prenašalec vode, ki prinaša pomladno deževje.

Vodnar
Horus, egipčanski sončni bog iz okoli 3.000 pr. n. št. Pooseblja Sonce v obliki prispodob Sončevega gibanja na nebu. Z egipčanskih hieroglifov vemo veliko o sončnem mesiji. Horus, kar pomeni Sonce oz. luč, je imel sovražnika Seta. Set je poosebljal temo oz. noč.

Horus
Legenda pravi, da je vsako jutro Horus premagal Seta, Set pa ga je zvečer podjarmil in poslal v podzemlje. Vedeti je treba, da sta tema proti svetlobi oz. dobro proti slabem ena najpogostejših mitoloških dvojnosti in se še danes veliko pojavljata. Na splošno povedano, je zgodba o Horusu sledeča. Horus se je rodil 25. decembra devici Izidi Mariji. Njegovo rojstvo je spremljala zvezda na vzhodu, ki so ji sledili trije kralji, da bi pozdravili novorojenega rešitelja. Pri 12 letih je bil čudežen otroški učitelj. Pri 30 ga je krstil Anap in začelo se je njegovo poslanstvo. Horus je imel 12 apostolov, s katerimi je potoval in izvajal čudeže, kot sta zdravljenje bolnih in hoja po vodi. Poznan je bil pod več imeni kot npr. Resnica, Luč, Božji maziljeni sin, Dobri pastir, Božje jagnje in drugo. Ko ga je izdal Tifon, je bil križan, tri dni zakopan, nato je oživel. Te lastnosti Horusa, izvirne ali ne, je prevzelo veliko kultur, saj ima veliko bogov isto mitološko osnovo.
Atis iz Frigije, rojen devici Nani 25. decembra. Bil je križan, položen v grobnico
in po treh dneh vstal od mrtvih.
Indijski Krišna, sin device Devaki, rojstvo je oznanila vzhodna zvezda. Z apostoli je izvajal čudeže in po smrti vstal od mrtvih.
Dioniz iz Grčije, rojen devici 25. decembra, je bil potujoči učitelj, ki je lahko spremenil vodo v vino. Znan tudi kot Kralj kraljev, Božji edinec, Alfa in omega in drugo. Po smrti je vstal od mrtvih.
Mitra iz Perzije, rojen devici 25. decembra. Imel je 12 apostolov in izvajal je čudeže. Po smrti je bil zakopan tri dni, nakar je vstal od mrtvih. Znan tudi kot Resnica, Luč in drugo. Zanimivo je, da je bil Mitrin sveti dan nedelja.
Dejstvo pa je, da obstajajo številni rešitelji iz različnih obdobij, ki imajo podobne glavne značilnosti.
Vprašanje ostaja, zakaj ravno te lastnosti? Zakaj porod device 25. decembra? Zakaj tridnevna smrt in neizogibno vstajenje? Zakaj 12 apostolov oz. privržencev?
Poiščimo odgovor pri najmlajših sončnih odrešenikih.

Jezus Kristus se je rodil devici Mariji 25. decembra v Betlehemu. Ob rojstvu so trije kralji sledili vzhodni zvezdi, da bi ga pozdravili. Pri 12 je bil učitelj, pri 30 ga je krstil Janez Krstnik. Takrat se je začelo njegovo poslanstvo. Imel je 12 apostolov, s katerimi je izvajal čudeže, npr. zdravil bolne, hodil po vodi in obujal mrtve.

Jezus Kristus
Poznan je bil tudi kot Kralj kraljev, Božji sin, Luč sveta, Alfa in omega, Božje jagnje in veliko drugega. Potem ko ga je izdal apostol Judež in ga prodal za 30 srebrnikov, so ga križali, položili v grobnico in po treh dneh je vstal od mrtvih, ter se povzpel v nebesa. Datum rojstva je popolnoma astrološki. Zvezda na vzhodu je Sirius, najsvetlejša zvezda ponoči, ki se 24. decembra poravna s tremi najsvetlejšimi zvezdami v Orionu. Te tri zvezde v Orionovem pasu imajo danes isto ime kot včasih,
Trije kralji. Trije kralji in najsvetlejša zvezda, Sirius, skupaj kažejo na sončni vzhod 25. decembra. Zato Trije kralji sledijo zvezdi na vzhodu, da bi našli sončni vzhod, rojstvo Sonca. Devica Marija je sozvezdje Device, znano tudi kot Virgo. Virgo v latinščini pomeni devico. Starodaven glif za Devico je spremenjen M. Zato se Marija, kot ostale matere device, npr. Adonisova mati Mira ali Budina mati Maya, začnejo z M-jem.
Sozvezdje Device se imenuje tudi Hiša kruha in podoba Device je devica, ki drži snop pšenice. Hiša kruha in pšenica predstavljata avgust in september, čas žetve. Betlehem v dobesednem prevodu pomeni 'hiša kruha'. Betlehem se torej nanaša na sozvezdje Device, na prostor na nebu, ne na Zemlji. Še en zanimiv pojav se zgodi v času zimskega sončnega obrata. Od poletnega do zimskega sončnega obrata so dnevi krajši in hladnejši. Z vidika severne poloble se Sonce pomika proti jugu in manjša. Krajši dnevi in manj pridelkov, ko se približuje zimski sončni obrat,so v starodavnih časih pomenili razvoj smrti. To je bila smrt Sonca. Do 22. decembra se je to uresničilo. Sonce takrat po polletnem nenehnem pomikanju proti jugu doseže najnižjo točko na nebu. Tu se zgodi nekaj zanimivega. Sonce se vsaj na videz za tri dni preneha pomikati proti jugu. Med tridnevnim premorom se nahaja v bližini Južnega križa oz. sozvezdja Crux. 25. decembra se Sonce premakne za eno stopinjo, tokrat na sever in naznani prihod daljših dni, toplote in pomladi.

Tako je bilo rečeno:
Sonce je umrlo na križu za tri dni in se ponovno rodilo. Zato si Jezus in številni
ostali sončni bogovi delijo pojem križanja, tridnevne smrti in vstajenja od mrtvih. To je prehodna doba Sonca, preden se začne pomikati nazaj proti severni polobli in prinašati pomlad in odrešitev. Vendar vstajenja Sonca niso praznovali do pomladnega enakonočja oz. velike noči. In sicer ker tedaj sonce uradno premaga zlobno temo, saj so od tedaj dnevi daljši od noči. Najbolj očitna astrološka simbolika glede Jezusa se nanaša na 12 apostolov. Ti so preprosto 12 sozvezdij zodiaka, s katerimi Jezus v podobi Sonca potuje. V bistvu se številka 12 v Bibliji omenja vsevprek.
12 plemen Izraela, 12 Jožefovih bratov, 12 izraelskih sodnikov, 12 velikih patriarhov, 12 prerokov stare zaveze, 12 izraelskih kraljev.
To delo ima največ opravka z astrologijo.
Če se vrnemo h križu zodiaka, simboličnemu življenju Sonca, ta ni bil le umetniški izdelek ali orodje za sledenje gibanju Sonca. Bil je tudi poganski duhovni simbol. Videti je bil nekako takole.

Križ Zodiaka
To ni krščanski simbol. To je poganska priredba križa zodiaka. Zato je Jezus v umetnosti zgodnjih kultov prikazan s križem na glavi. Kajti Jezus je Sonce. Božji sin, Luč sveta, Vstali odrešenik, ki se bo vrnil, tako kot se vsako jutro, z božjo slavo, ki nas brani pred zli dejanji, saj se vsako jutro ponovno rodi in ga je mogoče opaziti, ko prihaja izza oblakov, visoko iz nebes, z vencem iz trnja ali sončnimi žarki. Med mnogimi astrološkimi oz. astronomskimi metaforami v Bibliji se ena najpomembnejših nanaša na dobo. V Bibliji je doba velikokrat omenjena.Da bi to razumeli, moramo poznati pojav, poznan kot pomikanje enakonočij. Stari Egipčani so, tako kot že kulture pred njimi, ugotovili, da se vsakih 2150 let sončni vzhod na pomladno enakonočje zgodi v drugem znaku zodiaka. Vzrok je počasno kotno nihanje Zemlje, ko se vrti na svoji osi. Pravimo, da se pomika naprej, ker se sozvezdja pomikajo nazaj in ne po normalnem letnem ciklu. To pomikanje skozi vseh 12 znakov traja približno 25.765 let. Temu se reče tudi Veliko leto in stare civilizacije so se tega dobro zavedale. 2150 let trajajočem obdobju so pravile doba.
Od 4300 pr. n. št do 2150 pr. n. št. je bila doba Bika.
Od 2150 pr. n. št. do leta 1 je trajala doba Ovna.
Od leta 1 do leta 2150 bo trajala doba Rib.
Okoli leta 2150 bomo vstopili v dobo Vodnarja.
Biblija simbolično predstavlja premik skozi tri dobe proti četrti. Ko se Mojzes v Stari zavezi spusti iz gore Sinaj z desetimi zapovedmi, je zelo razburjen, ko vidi, da ljudje častijo zlato tele. Razbije kamnite plošče in ukaže ljudem, naj se pobijejo med sabo, da bi se oprali krivde. Večina svetopisemskih učenikov bi to jezo pripisala dejstvu, da so Izraelci častili napačnega idola ali nekaj v tem smislu. V bistvu pa zlati bik predstavlja znak Bika, Mojzes pa novo dobo Ovna. Zato judje še danes trobijo v ovnov rog. Mojzes predstavlja novo dobo, v kateri morajo vsi opustiti staro. Tudi ostala božanstva imajo te prehode, npr. Mitra, predkrščanski bog, ki na podoben način ubije bika. Jezus je lik, ki uvaja dobo za Ovnom, dobo dveh Rib. Simbolika ribe je pogosta v Novi zavezi. Jezus nahrani 5000 ljudi s kruhom in z dvema ribama. Ko začne poslanstvo in hodi ob Galileji, pomaga dvema ribičema, ki mu sledita. Mislim, da smo vsi že videli nalepko v obliki ribe Jezus živi. Malo ljudi ve, kaj pravzaprav pomeni. To je poganski astrološki simbol sončnega kraljestva v dobi Rib. Jezusov domnevni rojstni dan je začetek te dobe. V Evangeliju po Luku, ko Jezusa apostoli vprašajo, kje bo po njegovi smrti naslednja pasha, Jezus odgovori:
»Glejta, ko prideta v mesto, vama bo prišel naproti človek, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim v hišo, v katero bo šel.«
Ta odstavek najbolj zgovorno namiguje na astrologijo. Človek, ki nosi vrč vode, je Vodnar, ki je vedno prikazan, kot da vodo izliva iz vrča. Predstavlja dobo za Ribami. In ko Sonce/Božji sin zapusti dobo Rib/Jezusa, bo stopilo v hišo Vodnarja, saj Vodnar sledi Ribama v pomikanju enakonočij. Jezus pravi le, da dobi Rib sledi doba Vodnarja.

Vsi smo že slišali za konec časa, za konec sveta. Če pozabimo na karikature iz Knjige razodetja, ta ideja izvira iz Evangelija po Mateju, kjer Jezus pravi:
»Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

Konec sveta
V anglikanski verziji kralja Jamesa pa je beseda 'svet' napačen prevod. Uporabljena je beseda 'aeon', ki pomeni dobo. Jaz sem z vami vse dni do konca dobe.
To drži, saj se bo Jezusova poosebitev Rib končala, ko bo Sonce vstopilo v dobo Vodnarja. Celotna predstavo o koncu sveta je napačna razlaga astrološke prispodobe. Povejmo to milijardam ljudi po svetu, ki verjamejo, da se bliža konec sveta. Lik Jezusa v literarnem in astrološkem smislu je nedvoumno plagiat egipčanskega sončnega boga Horusa. Na steni luksorskega templja v Egiptu so 3500 let stare slike oznanjenja, brezmadežnega spočetja, rojstva in čaščenja Horusa. Slike se začnejo z mislijo, ki naznanja devici Izidi, da bo spočela Horusa, nato je Neith, Sveti duh, ki oplodi devico, in nato porod device in čaščenje. To je zgodba Jezusovega čudežnega spočetja. V bistvu so literarne podobnosti v egipčanskem verovanju in krščanski veri pretresljive. In plagiatov je ogromno. Zgodba o Noetu in njegovi barki je vzeta naravnost iz izročila. Zamisel o veliki poplavi je navzoča povsod v starih civilizacijah z več kot 200 verzijami v različnih obdobjih. Vendar če iščemo vir, ki je nastal pred krščanskim, je to Ep o Gilgamešu, ki je bil napisan 2600 pr. n. št.
Zgodba govori o veliki poplavi, ki jo je povzročil bog, o barki, na kateri so rešene živali, in celo o osvoboditvi in vrnitvi golobice, kar je vse skupno biblični zgodbi poleg drugih podobnosti. In tu je še plagiat zgodbe o Mojzesu.
Mojzesa naj bi po rojstvu v pleteni košari poslali po reki, da bi se izognil detomoru. Rešila ga je hči iz kraljeve družine in vzgojila v princa. Zgodba o otroku v košari je vzeta iz mita o Sargonu iz Akada iz okoli 2250 pr. n. št. Sargona so po rojstvu položili v košaro, da bi se izognil detomoru, in ga spustili po reki. Rešila in vzgojila ga je Akki, dojilja iz kraljeve družine. Mojzes je poznan kot Zakonodajalec, izdajatelj desetih zapovedi. Tudi motiv predaje zakona od boga k preroku na gori je zelo star. Mojzes je le eden izmed mnogih zakonodajalcev. V Indiji je bil veliki zakonodajalec Manou. Na Kreti se je Minos povzpel na Dikto po zakone od Zevsa. V Egiptu je Mises nosil kamnite plošče z božjimi zakoni.
Manou, Minos, Mises, Mojzes.
Deset zapovedi je vzetih iz 125. uroka v egipčanski Knjigi mrtvih.
Kar je bilo v Knjigi mrtvih 'Nisem kradel', je postalo 'Ne kradi'.
'Nisem ubijal' jepostalo 'Ne ubijaj'.
'Nisem lagal' je postalo 'Ne pričaj po krivem' in tako dalje.
Nasploh je egipčanska vera temelj judejsko-krščanske teologije. Krst, posmrtno življenje, sodni dan, porod device, smrt in vstajenje, križanje, skrinja zaveze, obrezovanje, odrešeniki, obhajilo, povodenj, velika noč, božič, pasha in veliko drugih simbolov, povzetih po Egipčanih, ki so obstajali veliko pred krščanstvom in judovstvom.
Mučenik Justin, eden prvih krščanskih zgodovinarjev, je zapisal:
»Ko pravimo, da je bil Jezus Kristus, naš učitelj, spočet brez spolne zveze, križan, umrl in zopet vstal in se dvignil v nebesa, ne trdimo nič drugega, kar vi verjamete glede sinov Jupitra.«
V nekem drugem spisu je mučenik Justin dejal:
»Rodil se je devici, tako kot vaš bog Perzej.«

Sveti Justin, mučenik in filozof
Justin in drugi kristjani so vedeli za podobnost krščanstva in poganstva. Vendar je imel Justin rešitev. Po njegovem mnenju je bil vsega kriv hudič. Kristusove značilnosti je ustvaril že v poganstvu. Pravoverni kristjani. Neverjetno!
Ti ljudje verjamejo celo,da je svet star 12.000 let. Prisežem pri bogu! Sem vprašal njihovega privrženca. Fosili dinozavrov. Pravi, da jih je nastavil bog, da bi preizkusil njihovo vero. Bog je nastavil tebe, da bi preizkusil mojo vero.
Biblija je samo astro-teološki in literarni križanec, tako kot skoraj vse verske legende pred njo. Podobnosti med lastnostmi dveh različnih likov najdemo celo v Bibliji sami. V Stari zavezije zgodba o Jožefu. Jožef je bil prototip Jezusa. Jožef se je rodil čudežno, Jezus se je rodil čudežno. Jožef je bil eden od 12 bratov, Jezus je imel 12 apostolov. Jožefa so prodali za 20 srebrnikov, Jezusa za 30.
Brat Judež predlaga prodajo Jožefa, apostol Judež prodajo Jezusa. Jožef je začel s poslanstvom pri 30, Jezus prav tako.
Vzporednic je nešteto.
Obstaja kak nebiblijski zgodovinski dokaz o osebi, ki ji je ime Jezus, je sin Marije, potuje z 12 privrženci in zdravi ljudi?
Veliko zgodovinarjev je živelo ob Sredozemlju med ali po domnevnem obdobju življenja Jezusa. Koliko jih je omenjalo njegov obstoj?
Niti eden.
Toda to ne pomeni, da zagovorniki Jezusa niso trdili nasprotno. Štirje zgodovinarji naj bi zagovarjali njegov obstoj. Plinij mlajši, Svetonij in Tacit so prvi trije. V njihovih zapiskih najdemo le par besed, ki omenjajo samo Kristusa, kar v bistvu ni ime, ampak naziv. Pomeni 'maziljenec'. Četrti je Jožef in ta vir je že stotine let dokazana prevara. Žal še vedno velja za resničnega.
»Mislili bi, da je moški, ki je vstal od mrtvih, se povzpel v nebesa in izvedel ogromno čudežev, zapisan nekje v zgodovini. Pa ni, kajti ko enkrat pretehtamo dokaze, je zelo malo verjetno, da je lik Jezusa sploh obstajal. Krščanstvo je parodija na čaščenje sonca, v kateri namesto sonca nastopa človek z imenom Jezus in ga častijo namesto sonca.«
Thomas Paine, 1737-1809

Nočem biti neprijazen, hočem le predstaviti dejstva. Nikogar nočem prizadeti, temveč hočem biti akademsko pravilen glede tega, kar verjamemo in vemo, da je res. Krščanstvo preprosto ni zgrajeno na resnici. Krščanstvo je bilo samo zgodba Rimljanov, ki je nastala iz političnih namenov. Jezus je bil v resnici sončni bog gnostične krščanske sekte. Kot vsi ostali poganski bogovi je bil mitološki lik. Politika je ustvarila Jezusovo podobo za družbeni nadzor. L. 325 je rimski cesar Konstantin sklical koncil v Niceji. Na tem sestanku so uvedli politično motivirane krščanske nauke. Začela se je dolga zgodovina krščanskih pokolov in prevar. Naslednjih 1600 let je Vatikan obdržal politično moč nad Evropo, ki je vodila do prijetnih obdobij, kot je srednji vek, skupaj s poučnimi dogodki, kot so križarske vojne in inkvizicija. Krščanstvo je skupaj z ostalimi verskimi sistemi prevara dobe. Njihov namen je ločiti rodove od narave in drug od drugega. Podpira slepo poslušnost do oblasti. Zmanjšuje človeško odgovornost, ker naj bi bog nadziral vse. Zato se lahko okrutni zločini upravičijo v imenu boga. Najpomembneje pa je, da daje moč tistim, ki poznajo resnico, vendar izrabljajo mit za upravljanje in nadzor nad družbo.Verski mit je najmočnejši izum vseh časov in služi kot psihološko seme, s katerim uspevajo ostali miti. Mit je ideja, ki je kljub splošnemu prepričanju napačna. V globljem, verskem smislu služi kot zgodba, ki usmerja ljudi.

Ni pomembna relevantnost zgodbe, temveč njen učinek. Zgodba ne deluje, če skupnost ne verjame vanjo. Ni stvar razprave, če si kdo drzne podvomiti v sveto zgodbo. Čuvaji vere se ne spustijo v razpravo z njimi. Preslišijo jih ali pa jih označijo za bogokletnike, zgodbo pa peljejo naprej.